Zgodovina kolektivnega upravljanja

Zgodovino kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic lahko razdelimo na tri ravni: mednarodni razvoj, razvoj v Sloveniji in sprejem samostojnega zakona ZKUASP. Za nekoga, ki deluje v kolektivni organizaciji, je pomembno razumeti predvsem, zakaj je danes ureditev takšna, kot je.

1. Začetki kolektivnega upravljanja (19. stoletje)

Kolektivno upravljanje ni nastalo zaradi zakonodaje, ampak iz praktične potrebe.

Ko so se v drugi polovici 19. stoletja začeli množično izvajati koncerti, gledališke predstave in javne prireditve, avtorji niso mogli več sami sklepati pogodb z vsakim uporabnikom svojih del.

Prva kolektivna organizacija na svetu je bila ustanovljena že leta 1851 v Franciji: SACEM (Société des auteurs, compositeurs et éditeurs de musique).

Model se je hitro razširil po Evropi in kasneje po svetu, osnovna ideja pa je ostala enaka do danes:

ena organizacija

• daje dovoljenja za uporabo preko skupnih sporazumov ali pogodb,

• pobira nadomestila,

• jih razdeli imetnikom pravic.

2. Bernska konvencija (1886)

Konvencija sicer ni uvedla kolektivnega upravljanja, je pa prvič mednarodno zaščitila avtorske pravice. Kasneje so posamezne države začele zakonsko urejati tudi kolektivne organizacije.

3. Razvoj po drugi svetovni vojni (1945– )

Kolektivno upravljanje se hitro širi in razvija. Razlogi:

• radio,

• televizija,

• fotokopiranje,

• kabelska retransmisija,

• kasneje internet.

Vedno več pravic preprosto ni bilo več mogoče upravljati individualno.

4. Slovenija do leta 1995

Do osamosvojitve je Slovenija uporabljala jugoslovansko zakonodajo. Kolektivne organizacije so obstajale predvsem na področju:

• glasbe,

• javnega izvajanja,

• mehanske reprodukcije.

5. ZASP (1995)

Slovenija sprejela prvi samostojni Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki je prvič celovito uredil:

• avtorsko pravo,

• sorodne pravice,

• kolektivno upravljanje.

Ker še ni obstajal poseben zakon o kolektivnih organizacijah, je ZASP določal:

- katere pravice se upravljajo kolektivno,

- kdo lahko dobi dovoljenje,

- nadzor URSIL,

- tarife,

- skupne sporazume.

Takšna ureditev je veljala več kot 20 let.

6. Direktiva EU 2014/26/EU (2014)

Namen direktive o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic je bil:

• povečati transparentnost,

• izboljšati upravljanje kolektivnih organizacij,

• okrepiti položaj članov,

• urediti nadzor,

• poenotiti pravila po vsej EU,

• urediti večozemeljske licence za spletno glasbo.

Prav ta direktiva je razlog, da je Slovenija sprejela nov zakon.

7. ZKUASP (2016)

22. oktobra 2016 je začel veljati Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Kolektivno upravljanje je bilo torej izločeno iz ZASP v poseben zakon.

ZASP je ostal zakon o avtorski pravici, ZKUASP pa je postal zakon o:

• kolektivnih organizacijah,

• dovoljenjih,

• članstvu,

• organih,

• nadzoru,

• transparentnosti,

• tarifah,

• skupnih sporazumih,

• Svetu za avtorsko pravo.

To je precej podobno, kot imajo urejeno druge evropske države.

8. Kaj je ZKUASP prinesel novega?

• Kolektivna organizacija mora biti pod nadzorom članov

Prej je bila ureditev precej bolj ohlapna, zdaj pa zakon zelo podrobno določa:

• skupščino,

• nadzorni odbor,

• poslovodstvo,

• pravice članov.

• Poročanje

Uvedena so bila:

• letna poročila,

• poročila o transparentnosti,

• razkritje stroškov upravljanja,

• razkritje poslovanja.

• Strožji nadzor

Urad RS za intelektualno lastnini (URSIL) je dobil bistveno več pristojnosti.

• Varstvo članov

Člani imajo danes precej več pravic:

• vpogled v poslovanje,

• glasovanje,

• pritožbeni postopki,

• nadzor nad delovanjem organizacije.

• Dovoljenja

Postopek izdaje dovoljenja je postal bistveno bolj natančno urejen.

To je pomembno tudi za Združenje SVA.

9. Novela ZKUASP-A (2022)

Večina sprememb je bila posledica prenosa nove evropske zakonodaje (predvsem Direktive 2019/789) in uskladitve posameznih določb, osnovna struktura zakona pa je ostala nespremenjena.

10. Današnji sistem

Danes slovenski sistem temelji na treh ravneh:

• ZASP določa, katere avtorske in sorodne pravice obstajajo.

• ZKUASP ureja delovanje kolektivnih organizacij, izdajo dovoljenj, članstvo, upravljanje, nadzor in transparentnost ter določa, katere pravice se upravljajo obvezno kolektivno.

• Pravo EU, predvsem Direktiva 2014/26/EU, postavlja minimalne standarde, ki jih morajo spoštovati vse kolektivne organizacije v državah članicah.

Zanimivost za Združenje SVA, k.o.

Zgodovinsko gledano je ustanovitev Združenja SVA , k.o. precej poseben dogodek. Večina slovenskih kolektivnih organizacij (SAZAS, IPF, AIPA, ZAMP itd.) je nastala v obdobju pred sprejemom ZKUASP oz, je bila vzpostavljena v času, ko je kolektivno upravljanje urejal še ZASP. SVA pa je ena prvih, ki je bila ustanovljena in je pridobila dovoljenje že v celoti po pravilih ZKUASP. To pomeni, da je bila njena organizacijska struktura, statut in postopek pridobitve dovoljenja od začetka oblikovani v skladu z novejšim evropskim modelom upravljanja kolektivnih organizacij.